»Razstava Gynealogica Dyslectica doktorice dentalne medicine Aleksandre Keke Čalič in umetnika Marka A. Kovačiča spada v tisto polje sodobnih raziskovalnih umetniških praks, ki vektorsko prečkajo meje med različnimi mediji, med znanostjo in umetnostjo in, nenazadnje, med subjektom in objektom, ironično in humorno se poigravajoč na polju stomatoestetske protetike. V enem izmed dveh videov, ki je ključen za razumevanje celotne postavitve, je v središče raziskovanja postavljeno telo avtoričine matere, natančneje njena ustna votlina v katero je fizično implantiran fantazmagorični umetniški svet Marka A. Kovačiča – civilizacija Plastosov, »edinih preživelih bitij po veliki jedrski katastrofi v 23. stoletju, ki so jih strokovnjaki odkrili v Katastropolisu, mestu za Uralom«. Plastosi so tokrat s pomočjo 3d tehnologije skenirani in posneti v vosku, potem pa izliti v kovini in namesto zob vgrajeni v usta avtoričine matere. »
(Bojan Anđelković)
This slideshow requires JavaScript.
Gynealogia dyslectica je eksperimentalno delo, ki v skladu z oralno-kibernetskimi načeli raziskuje abstraktne (znanstvene) sisteme vsakdanjika. Kot raziskovalno polje si izbere linearno genealoško os mati – hči, katero sooči z razmerami vsakdanje profesionalne dentalne storitve. Le-to (dislektično) relativizira s umetniško kontekstualizacijo, praktične idejno-vizualne rezultate tega poskusa pa razširi do nivojev potencialne tržne niše.
Kibernetika , na splošno, raziskuje refleksno obnašanje regulatornih struktur socio-tehničnih družbenih elementov preko Upravljanja in Komuniciranja – preko Nadzorovanja, privzemajoč različne forme na vseh diskurzivnih ravninah. Mehanizem tovrstnega teoretskega delovanja se v praksi pogosto odvija na telesu, ki je danes postalo z možnostmi visoke tehnologije – možnost izbire. To se lahko kaže navzven kot vsesplošen družbeni fenomen gojenja narcisističnega telesa, vendar gre v resnici za ponotranjeno tendenco nadzora in manifestne samoizgradnje življenjskega stila skozi telesne režime. Gre za lažno pluralnost izbire – sublimirano v modus vivendi shizofrene fiziologije sodobnega človeka. Sublimirana, ubogljiva telesa, v funkciji Kapitala. Nenehno produkcijo drugosti in nenehno valorizacijo te drugosti, tj. njeno preobražanje v vrednost. Ti procesi se generirajo iz (pred)družbenih dispozicij samodejnega, perpetualnega vzgiba, tj. Proizvodnje, ki izvira iz stanja pred razlikovanjem človeka od ostale narave. Stanja stalno porajajoče ganjenosti nad vsako obliko življenja. V sodobni (post-oralni) socialni sferi se ta vzgib transformira v proces proizvodnje proizvodnih teles, obsedenih z željo, nasproti Ojdipu kot fantastični represiji istega. In sicer s pomočjo proizvodnje heterogenega užitka kot gonilne sile, s kreacijo in bolečino; proizvodnjo potrošnje, prekinitve in proizvodnjo zapisovanja. Zapisovanja, ki lahko ponovno prevzame reproduktivno vlogo v infarktičnem tokokrogu družbenega življenja ali pa ga depolarizira, v paralelne svetove in ekscentrične genealogije, v transplantirano zgodovino bodočnosti.
In ravno slednje je namen projekta Gynaeologia Dyslectica, ko v obliki znanstveno – umetniške razstave simbolno, socialno operativno poveže vsakdanjik medicinske znanosti, točneje dentalne implantologije, z reverzno zgodovino umetniškega sveta Plastosov, umetnika Marxa A.Kovačiča, na vse prej kot nevtralnih tleh oralnega teritorija Matere. Pri tem pa gre, seveda, povdarek na vsakdanjik, na telo – prostor, na historičnost ter legitimacijo pogleda kot generičnega svojstva. Gre, torej, za obliko dislektične logike, gre za mater-ialistično psihoanalizo; za Žensko in za Arheologijo.
(Aleksandra Keka Čalič)
